Jaz srečam sebe - popolnoma normalni kaos

Skorajda ne morem verjet realnosti. Vsedem se za comp, ponovno začnem…ne, nihče me ni v to prisilil, niti nisem imela priprav…kopičile so se mi misli nekako že ves dan - NA DEBELO, dobile so širine in dolžine, hotela sem, da se ubesedijo, ker se mi o njih ni dalo z nikomer razpravljat (no, z dvema domačima res ne bi imela danes, ko sta stresla malo slabe volje nad mano, kaj prijetnega za poreči)…..potem pa položim vseh deset na tipkovnico, dobesedno globlje vdihnem, si (zares) vmes rečem: začni z nebesedičenjem, in ZATROKIRAM na celi črti. To je sedaj vprašanje black outa ali pa moje lenobe

Na postelji me čaka knjiga, ki me nagovarja, da si je spola nekdo izmislil (si upam verjeti, da nisem ženska) ter da “...ko začne nekdo kričati “živela moja dežela”, bo njegov eros, ki to ni več, izražal neko afektivno ljubezen le do svojega tlačitelja, pri čemer mu ljudstvo ostalih dežel v najboljšem primeru sploh ne bo prišlo v zavest, v “normalnem” stanju bo pa do vsega tujega predsodkovno in bolj ali manj sovražno nastrojen.” Kakor tudi: “Oblast torej potrenuje nečloveka, nemoškega, ki se boji žensk in neženske, ki jih je strah moških. Ko se oboji med sabo ne bodo marali, ker jih loči strah, se bodo zasovražili, čeravno bodo istočasno hrepeneli eni po drugih. /…/ Do uniformiranosti pride zaradi kastriranosti, katere zdaj ne izvaja več oblast od zunaj, ampak začne izvajati nasilje nad sabo posameznik, za katerega etika ni več življenje, ampka zakon take ali drugačne oblasti, kateremu kastrirani sledijo ne glede na posledice, čez katere se ves čas pritožujejo in jih dojemajo tako, da jih ne razumejo, to pa zato, ker so prepolovljeni, to pa so zato, da smejo živeti mrtvo življenje.”
hmmm…

In še ena, ki je nujno čtivo.
Toda danes je sobota…imam nek čudn pritisk vsakič, ko pride…že od nekdaj (srednja šola —>): na ta dan se veseljači, se sprošča, se uživa. Nikakor se ne morem pripravit do tega, da bi bila delovna, zavoljo svoje bližnje -lepše- prihodnosti. Jutri je nov dan. Bom jutri.

Človek se zlahka prelisiči in ob tem se celo počuti iskreno krivega.