Zgodilo se je tako: nepričakovano oz. neplanirano. Včasih se pač dogaja da si del nečesa, čemur sicer odločno nasprotuješ, kar ti je načeloma tuje, celo ali smešno ali bedno.
No, kakorkoli…včeraj (četrtek) je bil deževen dan. Pašejo mi ti »medli« dnevi zadnje čase, sploh zaradi dejstva, ker so taka vremenska stanja odlična za intenzivno domače delo (beri: diploma). Ves dan sem v službi poslušala reklamo, kako bodo po 18.00 podarjali vstopnice za »težko« pričakovan film Sex and the city (zakaj se pri nas prevaja Sex V mestu?), kako bo to super večer za »girl power« etc etc.
To je edina serija, ki sem jo gledala skorajda redno…nikoli mi ni uspelo biti za NIČ tako očiten fan, kot mnogim, ki niso izpustili nobenega dela svoje omiljene serije ali si pozabili kupit CD svojih glasbenih favoritov…no, jaz al pozabim, al prespim al dam prednost včasih čemu drugemu…vsekakor so mi te ženske sedle v sledečem smislu: prav vse 4 so mi bile simpatične. Zelo simpl. To je zame izredno pomemben opisnik. Torej vizualno in neglede na igro (čeravno so tudi tu bile vedno prepričljive – sicer pa se v te vloge ni težko vživet), sem jih posvojila. Nobena nima zoprnega »attitudea« ali kako bi temu rekli… Namreč tako je, če me kdo v tem smislu moti, avtomatsko odpade možnost po gledanju ali poslušanju določene osebe. Zanimivo. Antipatični ljudje me odvrnejo od marsičesa…verjetno jim delam v nekih pogledih krivico, ampak glede na to, da sem tako prizanesljiva in dobra duše sicer, si to lahko dovolim 
Serijo sem gledala vsakič zelo neobremenjeno, sproščeno. Niso me navduševale obleke, ne čevlji. Čeravno sem veliki estet in obožujem dovršene koščke blaga, ampak to gojim tiho v sebi 
Pasalo mi je vzdušje…niti slučajno me ni omrežilo »vsiljevanje« potrošništva, nisem nikoli trpela ob tem »le kaj imajo vse, kaj si lahko privoščijo«, niti se nisem obremenjevala s klasično kritiko kako šopajo »stereotipe in zlagano emancipacijo, kako so bombastične in ja, sex sells«. Ma, kje - namisliš in ugotoviš lahko same umotvore, jasno. Tako polemiziranje se mi zdi absurdno, prevdsem ko to gleda odrasla oseba. Zares odveč…ker, kaj je pa to proti življenju 
Najbolj smešno je to, kako so se množično oglašali moški in se repenčli…iiizredno ponesrečeno in posrečeno. Zakaj tak odpor do nečesa, kar se jih ne tiče? 
Oziroma koga želijo zaščitit …ali koga želijo užalit? Preresno se spet jemlje nekaj, kar ne daje teže posameznikovemu življenju, še najmanj pa tistim, ki tega pač preprosto ne marajo. OK…gremo dalje..
Ja, razočarane gospodinje so bile NUJNA protiutež, da so pokazale »realitee« in tisto »nič ni tak, kot se zdi«, z njimi so hoteli biti udarni, dejanski, resnični….zoprni, ker to je to. No, vse kar je očitno, dolgočasi. In me zato niti malo niso ganle…dejansko pa jih nisem prenašala prav zaradi večine antipatičnih igralcev, in ne dodeljenih igralskih vlog. Kaj pač morem, tud s tem se ne obremenjujem in niti ne bi o tem dalje s samo seboj razpravljala.
Da nadaljujem tisto, kar imam za ubesedit: niti slučajno mi ni padlo na pamet, da grem prvi dan gledat te »dečve«…veliko bolj se mi je zdela všečna odločitev, da bo to en drug dan, ko bo dvorana na ¾ prazna, ko ne bo začutit brezglave evforije in posiljene ženske »moči« in »enotnosti«…Šla bom s parimi (sploh ne vem, kdaj sem šla nazadnje s kakšno; to raje prakticiram z mamo, ker je enako velik »manjak« na filme) kolegicami (bila sem pozvana) oz. posebej z eno, saj bi s tem obudile nekaj prelepih spominov na gimnazijska leta…in logično, da se take filme ne more gledat z moškim, razen, če imaš ob sebi jakega analitika, ki bo preučil vso zadevo iz tega in onega vidika. No, to mi je najbolj smešno, da se iz vsake zadeve, ki sicer nima nekih jakih kvalitet (zakaj pa vedno iskat globine in širine), pa s kljub vsemu jako realne na nek način, dela slona, se jo obrača na sto in en način, prerešeta in dela celo dramo. Uživat znam v marsičem, ob tem pa je seveda tudi odvisno na kak način zadeve akseptiraš. Lahko si ves čas cinik in nergač, lahko si slep oboževalec, ki hlasta po vsemu dreku, ki se mu ponuja, pol pa še obstaja nekaj tretjega: ko obrneš zadeve sebi v prid in še vedno si prizemljen, nekaj si želiš ogledat, ni za dol past, ampak je vseeno za prebavit, ker že sicer sploh ni tako butasto, kot zgleda. Slednje je kvečjemu postalo zaradi tistih nergačev in vrlo modrih družbeno – kritičnih ljudi (ne, jaz pač v tem primeru nisem ).
No, mama si je tud želela videt film in žal ima to nesrečo, da nobena od njenih »vrlih« kolegic, ki to sploh niso, ni imela interesa it v kino (nasplošno je tako), ker pač so špilferdeberke in ker jo rabijo samo tedaj, ko se njim zazdi. Jaz sem bila odločno proti temu, da grem…pač zmenjena sem bila že s svojimi znankami za naslednji teden…mama si je strašno želela ven, preprosto ven iz hiše, nekam, kjer se kaj dogaja, da se malo sprosti, ker sicer ne doživlja tistega vsega, kar bi rada, kar je povezano z druženjem, zabavo…pol, ko so vse zavrnile povabilo, se je odločla, da gre sama. A, to pa ne bo šlo. Prvič se mi je zasmilila, drugič pa: druga drugi sma rešiteljici, in ni bilo obotavljanja, da se ji pridružim. Klinc gleda to, da boma del »gužve, pompa, evforije&Co«, itak predstavljama razred zase, sami v svoji vrsti
Torej, dobile sma podarjene karte, kup kondomov, ki sta jih talala dva mladiča ( prsni koš se je nekaj trudil bohotit, ampak sisike še vedno niso bile čvrste, haha) na pol naga (kaj so želeli sporočiti s temi podarjenimi kondomi?)…in film, kateri je imel name posebno simpl učinke. - Veselila sem se za usodo vseh 4, vmes bila smrtno resna, ko so se vse babe (večinoma najstnice, čeravno ne vidim razloga zakaj bi bil ta film prav zanje) v dvorani vreščeče režale, vse gledala z nekega ž-tega oblaka, sproščeno, zabavno in nekaj misli je bilo takšnih: imeti denar je vsekakor odlična zadeva .Če te ne uniči. No, in v tej zgodbi so si zamislili ženske, ki uživajo razkošje, so hkrati nesrečne zaradi življenjskih resnic, ker tako pač je, vendar ostajajo nepokvarjene. To mi odgovarja, hehe, in ja, z veseljem bi si privoščla vse tisto, kar obožujem in ob posedovanju tega strašno uživala…imela bi maso uhanov, parfemov in torbic (kako požrešno, ande). To pa je le en kamenček, ena drobtinica življenja, in tistega, kar človek lahko ima…seveda pa so bistveni odnosi in ni lepšega kot imeti DOBRO DRUŽBO. Kako malo ljudi poznam, ki bi imeli ob sebi »venček« ljudi, stalnih, konkretnih, pristnih, zanesljivih, srčnih, »bratskih«…kakorkoli zgleda osladno in ne vem še kake umotvore si znajo kritiki zmislit: ženska družba je posebno poglavje, posebna domena, v filmu nič kaj neverjetno ali absurdno predstavljena…in je v takih oblikah lahko samo njihova oz. naša. Verjamem v to, da si v dobrem in slabem lahko popolnoma zvest prijatelju, neobremenjen z odnosom, pa vendar z celo bitjo pri stvari, požrtvovalen in življenjski. In seveda: klepeti za okroglo mizo, babji glas in duše, ki doživljajo katarzo, zaradi čustvene obarvanosti prav vsake premlete teme.
Uživam ob tem, ko lahko to gledam, opazujem in malo fantaziram…ker je to nekaj samoumevnega, pa vendar očitno ni, dandanes. Norim za željo po tem, da se lahko tako zabavam s prijatelji - a ni to eno od bistev življenja? 
…čist nekaj posebnega pa je, ko se ženske združijo, saj že od nekdaj velja, da skupaj ustvarjamo posebno vzdušje …in se polnimo Lepo se da uporabit: sharing naše modrosti (vedno jih na novo rojevamo, nikol jih ni dovolj) Torej tu več ni debate.
Ja: vsaka akterka je zelo jasno okarakterizirana, morali so združit ene izmed značilnih tipov žensk (določenega statusa) in nikjer niso zgrešili…seveda imamo na tisoče kombinacij, ampak ta je pač ena izbrana, kjer se da spremljat, kako potekajo življenjski stili vsake od štirih. Zakaj bi bilo sporno to potrošništvo, ne vem…morda vzbuja komplex manjvrednosti pri drugih in tanke nogice na xxxx tausnd dolars čeveljcih (to se me ne dotakne in je moda v mojih očeh tud na zatožni klopi, ko se je pač smiselno it velike kritike), ampak kdor se tu zatakne – jp, potem je vse skup en velik problem.
Ta emancipacija je paradox tudi v seriji. Nekje je ena dr. sociologije dejala, da s tem že ne kažejo emancipacijo, če vse hrepenijo po ljubezni (torej rabijo moškega). Ojej…tudi samskost oz. samostojnost brez resnega intimnega partnerja ni novo pravilo, ker na koncu vse rabijo, hrepenijo, si želijo tisto, kar si želi vsak človek. Ups, vsaka ženska. Samantha ja, njena malenkost je tiste sorte, ki ji ne ustreza tesna prepletenost oz. skupno življenje, tud prav, imamo tudi take…ki med drugim nimajo sexa nikoli dovolj – I’m fine with that. Nimfomanka. In a bi naj emancipacija pomenila USPETI ŽIVETI BREZ MOŠKEGA in morda obratno? Oz. pomeni, da ga imaš samo na obroke – rezultat emancipacije: vzemi in odvrzi po potrebi?! Hahaha
Poroka. Enako velik problem, kot ljubezen. Ampak Američani so še vedno bolj poročno obarvani od evropejcev, čeravno so se tudi v filmu dotaknili vprašanja smisla poroke: “saj ni treba”…pa je zadeva dobila piko na i. Bolj si moj, bolj sem tvoja. Pika.
Upam, da sta to naredila v veri, da nič ni nujno večno 
To, da je za izboljšanje razpoloženja nujno nakupovanje, kot edin izhod v sili, je ena izmed možnosti, ki je v tej seriji pač posebej izpostavljena (primerno mestu, tipu žensk in »načelnostim« sodobnega sveta) in zna zait v neumnost – saj je vsem jasno, da vse kar preide v extrem škodi človeku….ženske živijo v svetu fašionistov in imajo rade obleke. Imamo tudi tiste, ki jim moda ne seže tako do srca…kar je tud prav, ja, gremo dalje…
Potrošništvo, če že moramo gledati iz tega vidika – jako kritičnega – mi v tem primeru ni sporno (saj je samo en jebani film! in poraba denarja na veliko ni nič novega, pretresljivega - danes jih že mnogo ve hehe, ja, vsi sve vedo, kako je to slabo za našo duhovno rast in oblikovanje pravih vrednot), ne predstavlja mi problem, ker mi ga ne uspe iz tega izvit….ja, morda je moteče, ker te ženske nič ne športajo! Oz. seveda, športa brinetka, vendar je v ospredju poudarek problematike današnjih odnosov… ni v ospredju nakupovanje oz. nakupovanje ima gl. stransko vlogo, ki pa meni ne predstavlja bistva. Problem, s katerim se pač jajcajo babe je samskost. Samskih žensk je masa, ta haklc pa je med spoloma na vsakem kontinentu – vemo, da je nekje bolj pereč. da…Mi na zahodu delamo velik halo baje. No, medtem ko samskih moških ni - oni niso nikoli samski. Samo imajo ali nimajo, pri njih ni te definicije…ali pač.
Zanimivo je to, da je v ospredju…ne samo v filmu, ampak nasploh v realnosti potreba po ljubezni in pravi sorodni osebi veliko večja z ženske strani, kot iz moške…le ZAKAJ? Iz kake morske pene se je rodila Venera, bemti!? - da ji niso kje dodali sumljivo nevarne in usodne substance, katera jo je sedaj obsodila na večno trpljenje zaradi ideala, ki ga ne bo mogla nikoli doseči (ideal ljubezni(. To hrepenenje, ta odvistnost, ta abnormalna potreba, da duša postane izpolnjena…ker drugače življenje nima smisla…hmmm. Na tisoče odgovorov.
Ob tem in onem ne razumeš (kdo, jaz?) premnogo tistih decev, ki se bojijo vezat….resno, odgovorno oz. PREDANO. Tako pa vlada obremenjenost in strah. Veliko cinizma, venček nezavednih komplexov & Co. Kako neprav. In potem sami distančni, sadistični, brezvoljni, morbidni, hipno vzneseni površinski odnosi. Všečna praxa (za vse) bi bila, da ko si, si z nekom zelo, pošteno, predano po naravnih zakonih, ker srce in duša tako hočeta, ko mine, pa pač mine. Sej tukaj ima spet samo narava prste vmes. Ampak ne…pomembneje je biti bitko med spoloma in se ne razumeti in si ne želeti.
Uh, da, pozabila sem omenit še tole…ammm: problem sexa. Zakaj hudiča ne moreš sexat 5 krat na dan, zakaj ne vsaj 3 krat na teden? Na to si naj odgovori vsak sam, po tiho ali pa išče razloge v politiki naših življenj…morda v vremenskih stanjih, na delovnem mestu, v partnerju, pri usodi, znašaj se nad biološkimi procesi…je kriva mentalna poškodba ali …
kaj če bo nekoč v trendu, da sexaš samo ob polni Luni?
Ja, eni imajo porihtana življenja. Verjamem. Imajo, kar si želijo, in v tem znajo uživat ter zdravoumno živet. Nekje bi se naj vsak našel…na svoji poti…pa če je to pri 55-ih. Ves čas pa se trudit zadovoljit…vse najmočnejše, najkomplexnejše potrebe za čimdlje časa.
Đesike in Samanthe gor – dol…Ana only counts
In kaj bi lahko še bila LJUBEZEN:
· je komunizem znotraj kapitalizma. Celo skopuhi se v njej razdajajo in so pri tem, zaradi tega še srečni
· vera v ljubezen je ne-tradicija in post-tradicija
· današnja ljubezen je pretirana, ali kot pravi Lou Andreas – Salome, potisočerjena osamljenost (ta ljubezen opeva distanco – v kakršnikoli obliki)
· postala je utelešenje družbene individualizacije in hkrati obljuba, ki v posameznikih zbuja upanje na odrešitev izpod jarma svojih anomičnih plati
· je glede na družbeno shemo akterski model, model odgovornosti, ne pa anonimnosti in mehanike
· je radikalna demokracija v dvoje – samo ljudje, ki ljubijo, sami odločajo o tem, ali ljubijo. Ta samoodgovornost je extremna in vključuje tudi neodgovornost; človeka, ki ljubita, sta tisti, ki laho drug proti drugemu ali drug za drugega ugotovita konec ljubezni, kjer ne rabita za to iskati drugih razlogov razen tega, da je njuna ljubezen ugasnila
· je protidvom: je želja po pridobivanju izgubljene varnosti v drugem in v sebi samem
· je prazna forma, katero morajo izpolniti ljudje, ki ljubijo – na kakšen način se ljubiti in kaj ljubezen pomeni…do tega se morata dokopat človeka, ki se ljubita, sama.
· Smisel in skupni interesi ljubezni so vselej ogroženi (za neskončnostjo pogovorov o odnosih se vselej grozeče skriva giljotina enostranske odločitve)
· Se v najboljšem primeru kaže v konsenzu, v najslabšem pa v odkriti medosebni vojni
· Je nasprotje namenski racionalnosti, ni cilj, ni stranski učinek (tudi zakonska zveza ni nikakršen gradbeni načrt ali recept za ulovitev in udomačitev ljubezni – njene razdelitve, neenakosti in nepravičnosti ne morejo ustvariti nikakršnih družbeno strukturnih položajev ali taborov)
· Je religija subjektivnosti, ki vsebuje: biblijo, duhovnike, Boga, svetnike in hudiče, roke in telesa, domišljijo in ignoranco
(iz knjige: I love XY, Ulrich Beck & Elisabeth Beck - Gernsheim)
Ne, gospa, ni potrebe, poznam vseh 20 koktajlov in njihove sestavine na pamet. Gospodična ne ve, ali je v koktajlu rum ali vodka – cinca, cinca, se ne znajde, se ne zna opravičit, da bo se šla pozanimat! Ne, njej se ZDI, da je rum, ampak »ni sigurna«.
Zadnji komentarji