Jaz srečam sebe - popolnoma normalni kaos

Sicer mi ni v navadi, da se lotim tem, ki so v medijih aktualne, pa vendar, nekaj malega o klobasah & Co., ker pač….V bistvu mi je ime KLOBASA strašno ogabno. Spomni me na drek.

Nekoč smo zelo radi želodce filali z namazi in piščančjo belo.
Že dobrih 8, 10 let pa obojega v našem hladilniku preprosto ni. RAZEN, razen PRŠUTA, ki ga v poletnih mesecih uspešno prešvercamo iz ljube Črne gore in ostaja lep čas v naši bližini. Hladilnik in zamrzovalnik prežema s svojim mamljivim vonjem :)
Namazi, z raznimi okusi in dodatki - najn, danke. Morda Philadelphio pol leta nazaj. Oče si kupi Becel, neke vrste maslo, ampak ga ostale 3 članice ne koristimo, ker preprosti ni potrebe. Pride v poštev navadno maslo, ki paše na črni kruh…

Sokovi. Jih ni. Niti za mešat. Na čase kupimo Fructalove, ampak jih spijemo v manj kot pol dneva. Imamo čaje, vodo, kak domač sok in limone.
Nikoli nismo kupili “sokov” = strupov v plastenkah, ki se kažejo v prečudovitih plastičnih barvah mavrice. Niti gaziranih, izjemoma par krat “Kokto”.
Imamo pivo :D  Ko vidim, da še kar stoji v hladilniku, ker vsi nanj pozabijo, si ga privošči starejša hči kot nenujen dodatek pri pisanju diplomske

Kruh. Beli samo ob posebnih prilikah, ko je edin umesetn za določeno jed - ponavadi pri obiskih, ko se mama spravi delat namaze, ki gredo samo na omenjenega. Sicer ga večkrat spečemo sami, ali kupujemo polnozrnatega (zelo se potrudimo, da je res takšen in ne ofarban), večkrat tudi mešanega.
Oče ga poje maso. To je edina “nezdrava” prehranjevalna navada, kar se njega tiče. Prihaja z juga in tam je kruh bog i batina pri vsakem obroku.

Olje. Bučino, domače. Navadno, predvsem pa olivno. Tudi olvino uspešno v poletnih mesecih preševrcamo iz yu v našo deželco. Ne more se primerjat z nobenim na naših policah, sicer pa kupujemo nekega italijanskega, ki ima konkreten vonj. To preverja foter.

Pečenje - da. Pohanje - obožujem pohano kuro, enako močno, kot mama, ampak ga nismo pripravljali že…ne pamtim kdaj. Si ga je pa fajn privoščit no…
Peče se krompir, zelenjava. Pripravlja se kuskus, testenine. Večkrat kuhano žito. In ribe niso izjema.
Sicer pa sem nekaj ugotovila! Nedavno nazaj…amm…ne vem kako je s človeškim okusom, koliko je spremenljiv, vem le to, da ne maram več vsaj pol rib, ki sem jih kdaj z užitkom jedla, enako velja za kurje in telečje meso. Odvisno od priprave.

Ženske jemo zelo malo mesa oz. tamlajša je starejši dve (mamo in mene) nekako vpeljala v njeno praxo, ker je zaprisežena nemesojedka. V bistvu ga imama prvi dve rade, ampak preprosto nimama jake potrebe po njem, pa tudi večkrat se nama ga ne da pripravljat :D  Oče brez mesa ne bi bil srečen človek - zdi se tako, heh.

Radi imamo olive, mozzarele, sušene paradižnike, čebulo in ogromne količine solate.
Jemo sezonsko sadje in zelenjavo. Včasih me zanese in hočem papriko “ob nepravem času”. Preprosto ne morem tega narediti vpričo staršev, ker ne dovolita, da se jedo pesticidi in plastika hehe  Sej je prav.

Imamo muslije in conrflakes-e. To že od nekdaj. Mleka izredno malo, ali skoraj nič. Največ se koristi za palačinke ali kavo, sicer pa nadvlada navadni jogurt. Nikoli nimamo sadnih, katerih je v vsakem šopu cela paleta, niti pudingov & Co.
Poleg mlečnih izdelkov vsi obožujemo sire - francoske. Dosegla sem, da se več ne kupuje naših ali nemških navadnih rumenih, ker so preprosto ogabni. Vsi po vrsti grenki ali pa pač drugače neokusni. We love France.  Dobivamo domači kislo smetano in skuto.

In, ja, imamo marmelado iz našega ribeza, višenj in malin. Sicer pa kupujemo, če se le da, francoske in srbske. Tabolše.

 Ma, dobro nam gre :mrgreen: in še zdaleč nismo bogatuni, pa se vseeno da, čeprav je hrana draga…jemo zdravo.

p.s.: na čase imamo napade po kokicah, mafinih, priganicah, čipsu in čokoladi (vedno me je jezilo zakaj nimamo od tega niti najmanjših zalog) …ja…ampak to mora bit